Izročilna pogodba je posebna pogodba, s katero oseba za časa svojega življenja prenese del svojega premoženja na svojega potomca ali posvojenca ali je izročilna pogodba med zakoncema – ne gre za običajno darilno pogodbo niti za oporoko, temveč pravni posel, pri katerem prejemnik takoj pridobi lastninsko pravico, izročitelj pa lahko obdrži določene pravice ali pogoje. Takšen dogovor se pogosto uporablja za razdelitev premoženja med živimi, na način, da zapustnik že ob svojem življenju uredi prenos delov premoženja in omogoči prejemniku pravico uživanja, nominskega lastništva ali drugih ugodnosti.
Pri sklenitvi izročilne pogodbe je najprej ključno, da pogodba zajema le tisto premoženje, ki ga izročitelj dejansko ima v času podpisovanja – ne more se prenesti premoženje, ki bi bilo pridobljeno šele kasneje ali po njegovi smrti. Prav tako je pogoj, da se z njo strinjajo vsi tisti, ki bi bili po zakonu upravičeni do dediščine – to pomeni, da morajo biti vključeni vsi potomci ali posvojenci izročitelja, četudi sami niso neposredno udeleženi kot prejemniki v pogodbi. Za izročitelja je to ključno zato, da se ne uvedejo kasnejše pravne negotovosti, npr. v zvezi z nujnim deležem, če bi kdo od dediščev nestrnil pogodbe ali menil, da je bil oškodovan.
Izročilna pogodba se od darilne pogodbe bistveno razlikuje: pri darilni pogodbi se premoženje brezplačno prenese na obdarjenca, a se ta prenos pogosto všteva v dedne deleže in je lahko predmet vračanja ali sprožitev dednih zahtevkov. Pri izročilni pogodbi pa se preneseno premoženje po izročiteljevi smrti ne upošteva kot del zapuščinske mase in se zato ne všteva v račune dednih deležev preostalih dedičev. Ta lastnost je tisto, kar izročilno pogodbo naredi zanimivo za tiste, ki želijo urediti prenos premoženja že v času življenja, hkrati pa ohraniti zaščito svojih interesov (npr. pravico do bivanja, oskrbe, dosmrtne rente) ali zagotoviti, da določeni dediči prejmejo konkretno premoženje.
Pomembno je, da je izročilna pogodba pripravljena v pravni obliki, ki zakonsko zavezuje – v praksi to pomeni notarski zapis in vpis lastninske pravice, kadar gre za nepremičnino. Neveljavno sklenjena oziroma nepravilno izvedena pogodba pomeni veliko pravno tveganje: lahko postane predmet izpodbijanja, vodi v dedne spore, povzroči davčne obveznosti ali celo zahteve za vračilo premoženja. Zato je ključno, da se že v začetku posvetujete s pravnikom, ki ima izkušnje z dednim pravom in pogodbami o izročitvi in razdelitvi premoženja.
V praksi se izročilna pogodba uporablja takrat, ko želi izročitelj že v času življenja razdeliti svoje premoženje na potomce ali posvojence ali partnerja – recimo nepremičnino, denar ali drugo večje premoženje – hkrati pa želi zaščititi svoje pravice do življenja in oskrbe. V pogodbo se lahko vpišejo pogoji, kot so pravica do bivanja do smrti, pogoj, da prejemnik nudi nego ali plačuje določeno rento in drugo.